Popping proti Locking: Primerjava klasik uličnega plesa

Kdor prvič vidi videoposnetke urbanih plesalcev, pogosto vse gibe vrže v isti koš, imenovan ulični ples. Toda v zakulisju se skriva fascinantna raznolikost samostojnih disciplin. Da bi resnično razumeli razliko med Poppingom in Lockingom, si je treba ogledati osnovno dinamiko obeh slogov. Čeprav sta oba nastala v dobi funk glasbe na zahodni obali ZDA in sta pogosto napačno združena pod imenom "Pop-Locking", sledita popolnoma nasprotnim principom gibanja. Locking je glasen, risankast, izjemno ekspresiven in živi od hitrih zaustavitev. Popping pa pogosto deluje skoraj nadnaravno, tekoče in ga poganjajo trdi, mehanski krči mišic.

Zmeda običajno izvira iz dejstva, da oba plesna sloga spadata med tako imenovane funk sloge. Kdor se poglobi v snov, pa hitro opazi, da pregled urbanega plesnega sveta vleče izjemno tanke meje. Plesalci Lockinga izkoriščajo gravitacijo in zagon svojih udov za postavljanje eksplozivnih poudarkov. Plesalci Poppinga pa nadzorujejo vsako posamezno mišico neodvisno drugo od druge, da ustvarijo optične iluzije. Oba sloga zahtevata leta treninga, vendar temeljita na popolnoma različnih koordinacijskih sposobnostih.

Mehanska magija plesa Popping temelji na zelo specifični plesni tehniki Popping: tako imenovanem popu ali hitu. Pri tem elementu plesalec nenadoma napne določeno mišično skupino, na primer v roki, nogah ali vratu, in jo takoj sprosti v ritmu glasbe. To ustvari vizualni učinek električnega udara, ki potuje skozi telo. Ta tehnika se kombinira s tekočimi gibi, koraki in optičnimi iluzijami, kot sta slavni Moonwalk ali učinek valovanja.

Pri Locking-u pa je poimenovani element lock. Tukaj plesalec nenadoma zamrzne hiter, zamahujoč gib v globokem, rahlo upognjenem položaju, kot da bi se sklep zaskočil. Ti položaji pogosto delujejo risankasto in pretirano. Slog dopolnjujejo hitri obrati zapestja, tako imenovani Wrist Rolls, in energično kazanje na točke v prostoru, imenovani Points. Medtem ko Popping deluje bolj introvertirano in osredotočeno, je Locking ekstrovertirano vabilo občinstvu, da se nasmeji in deli energijo.

Čeprav sta tehniki nasprotujoči si, si oba sloga delita skupno osnovo: natančen občutek za ritem. Oba sloga zahtevata odlično obvladovanje telesa in sposobnost vizualizacije glasbe do najmanjših nians. Kdor želi v jedru razumeti Hip-Hop in Streetdance, se mora naučiti, kako ta sloga interpretirata ritem. Pri slogu Locking je fokus na off-beatu in hitrih, sinkopiranih ritmih, medtem ko plesalci Poppinga pogosto izkoristijo močne udarce bobnov in basov, da svoje gibe popolnoma uskladijo.

V sodobnih predstavah uličnega plesa danes pogosto vidimo zlitje obeh svetov. Kljub temu puristi dajejo velik poudarek na to, da sloge strogo ločujejo. Kdor obvlada osnove, lahko obe tehniki vključi v svoj lastni freestyle repertoar. Odločitev, ali se boš raje posvetil karikaturističnemu, energičnemu Lockingu ali iluzionističnemu, visoko preciznemu Poppingu, je na koncu odvisna od tvojega lastnega občutka za telo in želene kakovosti gibanja.